Zdravstveni dispečerji sprejemajo nujne telefonske klice preko telefonske številke 112 in poskušajo zagotoviti ustrezno ekipo nujne medicinske pomoči v najkrajšem možnem času. Delujejo v sodobnih kontrolnih sobah, dispečerskih centrih kot del večjega tima.
V Sloveniji imamo dva dispečerska centra zdravstva, Dispečerski center zdravstva Maribor (DCZ Maribor) ter Dispečerski center zdravstva Ljubljana (DCZ Ljubljana). V okviru posameznega DCZ delo zdravstvenih dispečerjev delimo na sprejemni del (enota za sprejem) ter oddajno-nadzorni del (enota za oddajo in nadzor). V enoti za sprejem visoko izobraženi zdravstveni delavci s pomočjo Slovenskega indeksa za nujno medicinsko pomoč sprejemajo nujne telefonske klice, ki jih operaterji Regijskega centra za obveščanje (ReCO) prejmejo preko številke za klic v sili 112 ter prevežejo v pristojni DCZ. Zdravstveni dispečerji s hitrim in umirjenim sprejemom nujnega telefonskega klica pridobijo ključne podatke o lokaciji pacienta ter njegovem stanju, podatke vpišejo v računalniški program ter po potrebi, v najnujnejših primerih kličočemu podajo ustrezna navodila za prvo pomoč, kot so izvajanje temeljnih postopkov oživljanja, zaustavljanje večjih krvavitev, sprostitev dihalnih poti idr. oziroma napotke za vodenje poroda na terenu. Sočasno s sprejemom nujnega telefonskega klica pa v enoti za oddajo in nadzor poteka oddaja intervencije najprimernejši oziroma najbližji ekipi nujne medicinske pomoči. Zdravstveni dispečerji v enoti za oddajo in nadzor ekipam nujne medicinske pomoči dajo ustrezne napotke, da lahko v najkrajšem času pridejo na kraj intervencije, ter jim sporočajo ostale podatke, ki so pomembni za hitro in kakovostno izvedbo intervencije. S sočasno obravnavo dveh ali več zdravstvenih dispečerjev se dostopni čas vozil nujne medicinske pomoči v najnujnejših primerih pomembno skrajša, kar vpliva na kakovost zdravstvenega stanja pacienta.
V kolikor sprejemni zdravstveni dispečer ugotovi, da pacient ne potrebuje odziva nujne medicinske pomoči, mu da ustrezne napotke oziroma ga napoti k osebnemu ali dežurnemu zdravniku, kar posledično vpliva na hitrejšo obravnavo življenjsko ogroženih pacientov ter na razbremenitev sistema nujne medicinske pomoči, ki je namenjen zgolj urgentnim stanjem.
S hitrim mišljenjem, večopravilnostjo, uporabo lastne iznajdljivosti ter pogosto velikemu številu klicev, zdravstveni dispečerji pogosto delajo pod velikim pritiskom. Pogosto sprejemajo klice, kjer so pacienti življenjsko ogroženi, kot so večje nesreče, srčni infarkti ali možganske kapi, predoziranji s prepovedanimi drogami in zdravili ali poskusi samomora, ali pa se srečujejo s situacijami v katerih so udeleženi otroci.
Zdravstveni dispečerji pogosto aktivirajo druge urgentne službe, kot so gasilci, Policija, mestno/občinsko redarstvo in druge reševalne službe, da bi čim hitreje ter najbolje pomagali obolelim ali poškodovanim osebam.
Izobraževanje
Kandidati za zdravstvenega dispečerja morajo pridobiti najmanj srednješolsko zdravstveno izobrazbo (oddajno-nadzorni dispečer) oziroma potrebujejo visokošolsko izobrazbo iz zdravstvene ali babiške nege (sprejemni zdravstveni dispečer). Pogoj za pričetek dela v DCZ je opravljen osnovni tečaj za delo v dispečerski službi zdravstva v trajanju 30 pedagoških ur, na katerem se kandidati podrobneje seznanijo z delom zdravstvenega dispečerja, spoznajo odločitveni model Slovenski indeks za nujno medicinsko pomoč in spoznajo način komuniciranja v Dispečerski službi zdravstva. Veljavnost osnovnega dispečerskega tečaja je tri leta, nakar morajo zdravstveni dispečerji opravljati obnovitveni dispečerski tečaj za delo v dispečerski službi zdravstva.
V nadaljevanju mora novo zaposleni zdravstveni dispečer opraviti tečaj za delo v DCZ v obsegu 214 padagoških ur ter opraviti licenčni izpit, ki velja za obdobje petih let, nakar je potreben obnovitveni tečaj z licenčnim izpitom. Po uspešno opravljenih izpitih in pridobljeni licenci za delo v DCZ, se zdravstveni dispečer ob nadzoru mentorja za delo usposablja v živem okolju v dispečerskem centru zdravstva. Po zaključenem izobraževanju pa je zdravstvenim dispečerjem na voljo strokovna pomoč, ki jim jo nudijo izkušenejše kolegice in kolegi, mentorji, vodje izmen, zdravniki konzultanti ter drugi zaposleni na področju izobraževanja in kakovosti. Zdravstveni dispečerji se tudi neprestano izobražujejo na področju dispečerske službe zdravstva (interna izobraževanja), nujne medicinske pomoči in drugih vsebin, ki jim pomagajo pri opravljanju dela.
Zaupniki
Zaradi zahtevnosti in stresnega dela v Dispečerski službi zdravstva vzpostavljamo sistem zaupnikov, posebej izobraženih zdravstvenih dispečerjev, na katere se lahko obrnejo v primeru stresnega dogodka na delovnem mestu, pa tudi v primeru osebnih travm. Sistem se je že izkazal kot zelo učinkovitega na Reševalni postaji Ljubljana in drugod v primerljivih poklicih (gasilci, Policija, Slovenska vojska idr.)